Klinika
ZAMAŠČENA JETRA IN POJMI:
NAFLD: Non-alcoholic fatty liver disease
FLD: Fatty liver disease
SLD: Steatotic liver disease
MAFLD: Metabolic associated fatty liver disease
MASLD: Metabolic associated steatotic liver disease
NASH: Non-alcoholic steatohepatitis
OPIS BOLEZENSKIH STANJ V ZVEZI Z ZAMAŠČENOSTJO JETER:
SLD (Zamaščena jetra - steatoza jeter): Ta izraz se uporablja za opis preproste steatoze jeter, ki je pogosto asimptomatska in ne vključuje vnetja. To je stanje, pri katerem pride do kopičenja maščob v jetrih. Stanje je praviloma asimptomatsko in pogosto povezano z debelostjo, sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom in povišanimi krvnimi maščobami.
NAFLD (Nealkoholna maščobna bolezen jeter): To je širok pojem za stanja, kjer je prisotna maščoba v jetrih, ki ni povezana z uživanjem alkohola. Za opredelitev prekomerne zamaščenosti jeter uporabljamo 3 stopnje (S1, S2, S3).
FLD (Maščobna bolezen jeter): Ta izraz pogosto zajema vse oblike maščobnih bolezni jeter, vključno z NAFLD in alkoholno boleznijo jeter.
MAFLD (Metabolična maščobna bolezen jeter): Ta izraz se uporablja kot nova definicija za NAFLD, ki vključuje metabolične dejavnike, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2 in dislipidemija.
Steatohepatitis (NASH): To je vnetna oblika steatoze jeter, ki se imenuje tudi nealkoholni steatohepatitis (NASH). Vključuje ne samo maščobne spremembe, ampak tudi vnetje in poškodbo jetrnih celic. Lahko vodi do hujših oblik bolezni jeter.
Fibroza: Fibroza je stopnja poškodb jeter, ki se pojavi kot odgovor na dolgotrajno vnetje. To stanje je značilno za prestrukturiranje jetrnega tkiva, kar vodi do nastajanja brazgotin. Fibroza nakazuje, da je jetra poškodovana, vendar še ne nujno v končnem stadiju.
Ciroza: Ciroza je napredovala stopnja fibroze, pri kateri pride do obsežnega brazgotinjenja jeter in izgube normalne strukture jeter. Ciroza lahko privede do resnih zapletov, vključno z odpovedjo jeter.
Vsaka od teh bolezni jeter ima svoj spekter simptomov, tveganj in načinov zdravljenja.
JETRA KOT KAZALNIK KVALITETE METABOLNEGA ZDRAVJA:
Anatomija in glavne funkcije jeter
Metabolni sindrom
Insulinski odziv in insulinska rezistenca
Normalna in zamaščena jetra
Vzroki zamaščenosti jeter in razvoj jetrne bolezni
Stopnje jetrne okvare in histologija jeter
Ultrazvočna semikvantitativna in kvantitativna ocena zamaščenosti in elastičnosti jeter
Žilna ogroženost
Pomebni dejavniki žilne ogroženosti so: povišan krvni tlak, dislipidemija, sladkorna bolezen, kajenje, debelost, stres.
Sodobne epidemiološke in klinične raziskave so dodatno potrdile vlogo: togosti arterijske žilne stene in centralnega krvnega tlaka.
Vsi navedeni dejavniki pospešujejo razvoj ateroskleroze.
Ultrazvok vratnih žil - kalciniran plak v karotidi
Kaj je ateroskleroza?
Ateroskleroza je kronična napredujoča bolezen arterij, ki predstavlja vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu. Ključni dogodek v razvoju ateroskleroze je poškodba notranje plasti arterije z različnimi dejavniki, kot so holesterol v lipoproteinih nizke gostote, sestavine cigaretnega dima in zvečan krvni tlak. Najprej nastane aterosklerotična leha ali aterom, ta je napolnjen z mehko sirasto snovjo, sestavljeno iz različnih maščobnih gradiv, zlasti holesterola ter namnoženih gladkih mišičnih celic in veziva. Ateromi so lahko posejani povsod po srednje velikih in velikih arterijah.
Nestabilne lehe lahko ob neugodnih hemodinamskih pogojih počijo in plak se pretrže. Iz pretrganega ateroma se lahko izlije mastna vsebina in sproži nastajanje krvnega strdka (tromba). Strdek arterijo dodatno zoži ali jo celo zamaši, lahko pa se odtrga in s krvjo prenese na drugo mesto, kjer povzroči zaporo (embolija).
Ultrazvok vratnih žil - normalen izvid skupne karotidne arterije
Ateroskleroza je tiha bolezen, z odlaganjem maščob postopno, v desetletjih življenja in čisto brez posebnih opozorilnih znakov, maši žilno svetlino in ovira dotok krvi organom. Bolezenske težave se pojavijo, ko je svetlina žile zamašena približno 70%.
Proces ateroskleroze poteka hitreje pri posameznikih, ki so izpostavljeni dejavnikom tveganja. Ti so visok krvni tlak, zvišan holesterol, kajenje, sladkorna bolezen, debelost, pomanjkanje telesne dejavnosti, starost, genska nagnjenost, stres
Moški so glede ateroskleroze bolj ogroženi kakor ženske, vendar se nevarnost po menopavzi zveča tudi pri ženskah in se v starosti izenači z ogroženostjo moških.
Osnovni vzrok ateroskleroze je neznan, zato zdravila, ki bi ga odpravila ni. Poznamo pa dejavnike tveganja, zato splošno velja, da je najboljše zdravilo za aterosklerozo njeno preprečevanje.
Več o aterosklerozi tukaj.
Bolezni ven - krčne žile
Kaj so krčne žile?
So bolezensko razširjene vene. Najpogosteje se pojavljajo v spodnjih okončinah.
Katere znake opazimo pri obolenju krčnih žil?
Bolečine v nogah ali gležnjih, občutek težkih nog, srbenje in pekoče noge, otekle noge in gležnje, nočni krči in nemirne noge, razširjene vene na nogah, kožne spremembe na nogah (temnejša obarvanost kože), venska razjeda.
Dejavniki tveganja za nastanek krčnih žil so: dedna obremenjenost, starost (nad 60 let), spol (ženske bolj kot moški), nosečnost, pretirana telesna teža.
Nasveti za lajšanje in preprečitev težav: redno gibanje, izogibanje dolgotrajnemu stanju in sedenju, posebno s prekrižanimi nogami, izogibanje pretiranemu sončenju, savni, solariju, termalni vodi, vzdrževanje primerne telesne teže, nošnja udobnih oblek in obutve, izvajanje hladnih prh za noge, uživanje zadostne količine vode (vsaj 1.5 l dnevno), redno uživanje terapije, redna nošnja kompresijskih nogavic.
Priprava na pregled: za pregled ni potrebna posebna priprava
Potek pregleda: pregled poteka stoje na pručki, pacient mora pred pregledom odstraniti spodnji del oblačil (hlače/krilo, nogavice in čevlje), pri doplerskem pregledu se uporablja gel, ki ga nanesemo na kožo, preiskava traja 10 min in postopek je neboleč.
Sklerozacija
Kaj je sklerozacija?
Sklerozacija je zapiranje nekaterih večjih in manjših krčnih žil in pajkastih sprememb na nogah.
Kaj dosežemo s sklerozacijo ?
V veno vbrizgamo kemično raztopino Sklerovein, ki izprazni kri iz vene in povzroči vnetje stene žile. Rezultat posega je zabrazgotinjenje žile.
Kako poteka sklerozacija vene?
Z zelo tanko iglo vbrizgamo v veno sredstvo za skleroziranje. Pri nas uporabljamo Sklerovein. Za učinkovito odstranitev vene so potrebne od 1-3 injekcije. Na obravnavo se lahko aplicira do 5 ml učinkovine. Preden postopek na določenem področju ponovimo je potrebno počakati 4-6 tednov.
Kako po posegu?
Po sklerozaciji nogo povijemo s povojem, ki ga nosite od 3-5 dni, tudi ponoči. Po nekaj dneh povoj nadomestite z ustrezno kompresijsko nogavico, ki jo predpiše zdravnik. Neposredno po posegu svetujemo vsaj eno uro intenzivne hoje.
Možni zapleti in stranski učinki sklerozacije:
- Rdečica, ki nastane je bistvenega pomena za proces zapiranja vene. Če je le ta obsežna in srbeča, to lahko ublažite s rahlo masažo z ledom.
- V kolikor pride do močnejšega vnetja kože in zatrdlin, se oglasite na pregled.
- Zelo redko lahko pride do razjed kože, ki se zacelijo s temnejšo pigmentacijo kože.
- Pri večini pacientov ni nobenih stranskih učinkov.
Komu odsvetujemo sklerozantno terapijo?
Nepokretnim in hudim sladkornim bolnikom, bolnikom z epilepsijo, obolenji ščitnice, aterosklerozo in tistim, ki so preboleli tromboze globokih ven bolnikom, ki so na antikoagulantni terapiji(Aspirin, Marivarin,Plavix ) nosečnicam, pred daljšimi potovanji in zdraviliškimi zdravljenji , pri alergijah na sklerozantno sredstvo.
Ultrazvok prostate - benigna hipertrofija prostate
Benigna hipertrofija prostate (BHP)
Pri moških po 50 letu prihaja do hormonskih sprememb in do povečanja prostate. Povečana prostata otežuje praznjenje mehurja in posledično prihaja do zastoja urina v mehurju.
Rak prostate
Po 50 letu starosti se poveča pojavnost raka prostate. Zgodnje odkrivanje raka prostate omogoča učinkovitejše zdravljenje in s tem boljšo prognozo bolezni.
Uporaba zdravil in spremljanje rezultatov zdravljenja: zdravila za izboljšano praznenje mehuja, zdravila za zmanjšanje ali upočasnitev rasti prostate.
Ultrazvok prostate - benigna hipertrofija prostate
Kaj zajema preventivni pregled prostate: klinični pregled prostate, ultrazvok prostate in mehurja.
Z ultrazvokom ocenimo:
- velikost in strukturo prostate
- velikost, lumen in steno mehurja
- volumen zaostalega urina v sečnem mehurju pred in po mikciji
Določanje PSA v krvi
Določanje vrednosti s-PSA je standardna preiskava pri sumu na bolezen prostate. Vrednost psa uporabljamo v razlikovanju med benignimi in malignimi spremembami prostate.