Skoči na vsebino

Naročite se small plus

Klinika

ZAMAŠČENA JETRA IN POJMI:

NAFLD: Non-alcoholic fatty liver disease

FLD: Fatty liver disease

SLD: Steatotic liver disease

MAFLD: Metabolic associated fatty liver disease

MASLD: Metabolic associated steatotic liver disease

NASH: Non-alcoholic steatohepatitis

 

OPIS BOLEZENSKIH STANJ V ZVEZI Z ZAMAŠČENOSTJO JETER:

SLD (Zamaščena jetra - steatoza jeter): Ta izraz se uporablja za opis preproste steatoze jeter, ki je pogosto asimptomatska in ne vključuje vnetja. To je stanje, pri katerem pride do kopičenja maščob v jetrih. Stanje je praviloma asimptomatsko in pogosto povezano z debelostjo, sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom in povišanimi krvnimi maščobami.

NAFLD (Nealkoholna maščobna bolezen jeter): To je širok pojem za stanja, kjer je prisotna maščoba v jetrih, ki ni povezana z uživanjem alkohola. Za opredelitev prekomerne zamaščenosti  jeter uporabljamo 3 stopnje (S1, S2, S3).

FLD (Maščobna bolezen jeter): Ta izraz pogosto zajema vse oblike maščobnih bolezni jeter, vključno z NAFLD in alkoholno boleznijo jeter.

MAFLD (Metabolična maščobna bolezen jeter): Ta izraz se uporablja kot nova definicija za NAFLD, ki vključuje metabolične dejavnike, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2 in dislipidemija.

Steatohepatitis (NASH): To je vnetna oblika steatoze jeter, ki se imenuje tudi nealkoholni steatohepatitis (NASH). Vključuje ne samo maščobne spremembe, ampak tudi vnetje in poškodbo jetrnih celic. Lahko vodi do hujših oblik bolezni jeter.

Fibroza: Fibroza je stopnja poškodb jeter, ki se pojavi kot odgovor na dolgotrajno vnetje. To stanje je značilno za prestrukturiranje jetrnega tkiva, kar vodi do nastajanja brazgotin. Fibroza nakazuje, da je jetra poškodovana, vendar še ne nujno v končnem stadiju.

Ciroza: Ciroza je napredovala stopnja fibroze, pri kateri pride do obsežnega brazgotinjenja jeter in izgube normalne strukture jeter. Ciroza lahko privede do resnih zapletov, vključno z odpovedjo jeter.

 

Vsaka od teh bolezni jeter ima svoj spekter simptomov, tveganj in načinov zdravljenja. 

 

JETRA KOT KAZALNIK KVALITETE METABOLNEGA ZDRAVJA:

Anatomija in glavne funkcije jeter

Metabolni sindrom

Insulinski odziv in insulinska rezistenca

Normalna in zamaščena jetra

Vzroki zamaščenosti jeter in razvoj jetrne bolezni

Stopnje jetrne okvare in histologija jeter

Ultrazvočna semikvantitativna in kvantitativna ocena zamaščenosti in elastičnosti jeter

 

12376008713748701_diapozitiv1.jpg

12373747844027903_diapozitiv2.jpg

12373770202877238_diapozitiv3.jpg

12372739511481868_diapozitiv4.jpg

12373826008355695_diapozitiv5.jpg

12373847809610070_diapozitiv7.jpg

12372858514364346_diapozitiv9.jpg

12372876703776896_diapozitiv10.jpg

12373950141941524_diapozitiv11.jpg

12376291339767875_diapozitiv12.jpg

12373984611823566_diapozitiv13.jpg

12374003604114509_diapozitiv14.jpg

12376345904226609_diapozitiv15.jpg

 

12374074501318550_diapozitiv17.jpg

12373049907360550_diapozitiv18.jpg

 

 

12376446502814243_diapozitiv19.jpg

12373093010005115_diapozitiv20.jpg

12425185843470096_martin-sinigoj-2C-jetra-kot-kazalnik-metabolnega-zdravja-2C-1.2.2024.jpg

12376591215214741_diapozitiv22.jpg

12373241503998778_diapozitiv23.jpg

12376660203366495_diapozitiv25.jpg

 

12377064811761372_diapozitiv26.jpg

12376678404687777_diapozitiv27.jpg

12374375816769462_diapozitiv28.jpg

12376729203035069_diapozitiv29.jpg

12374424703036719_diapozitiv30.jpg

12373390513756130_diapozitiv31.jpg

12376784703305715_diapozitiv32.jpg

12376801803107116_diapozitiv33.jpg

12374497216871944_diapozitiv34.jpg

 

 

 

 

Žilna ogroženost

Pomebni dejavniki žilne ogroženosti so: povišan krvni tlak, dislipidemija, sladkorna bolezen, kajenje, debelost, stres.

Sodobne epidemiološke in klinične raziskave so dodatno potrdile vlogo: togosti arterijske žilne stene in centralnega krvnega tlaka.

Vsi navedeni dejavniki pospešujejo razvoj ateroskleroze.

Fotografija ultrazvoka vratnih žil.

Ultrazvok vratnih žil - kalciniran plak v karotidi


Kaj je ateroskleroza?

Ateroskleroza je kronična napredujoča bolezen arterij, ki predstavlja vodilni vzrok obolevnosti in umrljivosti v razvitem svetu. Ključni dogodek v razvoju ateroskleroze je poškodba notranje plasti arterije z različnimi dejavniki, kot so holesterol v lipoproteinih nizke gostote, sestavine cigaretnega dima in zvečan krvni tlak. Najprej nastane aterosklerotična leha ali aterom, ta je napolnjen z mehko sirasto snovjo, sestavljeno iz različnih maščobnih gradiv, zlasti holesterola ter namnoženih gladkih mišičnih celic in veziva. Ateromi so lahko posejani povsod po srednje velikih in velikih arterijah.

Nestabilne lehe lahko ob neugodnih hemodinamskih pogojih počijo in plak se pretrže. Iz pretrganega ateroma se lahko izlije mastna vsebina in sproži nastajanje krvnega strdka (tromba). Strdek arterijo dodatno zoži ali jo celo zamaši, lahko pa se odtrga in s krvjo prenese na drugo mesto, kjer povzroči zaporo (embolija).

Fotografija ultrazvoka vratnih žil.

Ultrazvok vratnih žil - normalen izvid skupne karotidne arterije


Ateroskleroza je tiha bolezen,
 z odlaganjem maščob postopno, v desetletjih življenja in čisto brez posebnih opozorilnih znakov, maši žilno svetlino in ovira dotok krvi organom. Bolezenske težave se pojavijo, ko je svetlina žile zamašena približno 70%.

Proces ateroskleroze poteka hitreje pri posameznikih, ki so izpostavljeni dejavnikom tveganja. Ti so visok krvni tlak, zvišan holesterol, kajenje, sladkorna bolezen, debelost, pomanjkanje telesne dejavnosti, starost, genska nagnjenost, stres

Moški so glede ateroskleroze bolj ogroženi kakor ženske, vendar se nevarnost po menopavzi zveča tudi pri ženskah in se v starosti izenači z ogroženostjo moških.

Osnovni vzrok ateroskleroze je neznan, zato zdravila, ki bi ga odpravila ni. Poznamo pa dejavnike tveganja, zato splošno velja, da je najboljše zdravilo za aterosklerozo njeno preprečevanje.

Več o aterosklerozi tukaj.

Bolezni ven - krčne žile

Kaj so krčne žile?
So bolezensko razširjene vene. Najpogosteje se pojavljajo v spodnjih okončinah.

Katere znake opazimo pri obolenju krčnih žil?
Bolečine v nogah ali gležnjih, občutek težkih nog, srbenje in pekoče noge, otekle noge in gležnje, nočni krči in nemirne noge, razširjene vene na nogah, kožne spremembe na nogah (temnejša obarvanost kože), venska razjeda.

Dejavniki tveganja za nastanek krčnih žil so: dedna obremenjenost, starost (nad 60 let), spol (ženske bolj kot moški), nosečnost, pretirana telesna teža.

Nasveti za lajšanje in preprečitev težav: redno gibanje, izogibanje dolgotrajnemu stanju in sedenju, posebno s prekrižanimi nogami, izogibanje pretiranemu sončenju, savni, solariju, termalni vodi, vzdrževanje primerne telesne teže, nošnja udobnih oblek in obutve, izvajanje hladnih prh za noge, uživanje zadostne količine vode (vsaj 1.5 l dnevno), redno uživanje terapije, redna nošnja kompresijskih nogavic.


Priprava na pregled:
za pregled ni potrebna posebna priprava 

Potek pregleda: pregled poteka stoje na pručki, pacient mora pred pregledom odstraniti spodnji del oblačil  (hlače/krilo, nogavice in čevlje), pri doplerskem pregledu se uporablja gel, ki ga nanesemo na kožo, preiskava traja 10 min in postopek je neboleč.

Sklerozacija

Kaj je sklerozacija?
Sklerozacija je zapiranje nekaterih večjih in manjših krčnih žil in pajkastih sprememb na nogah.

Kaj dosežemo s sklerozacijo ?
V veno vbrizgamo kemično raztopino Sklerovein, ki izprazni kri iz vene in povzroči vnetje stene žile. Rezultat posega je zabrazgotinjenje žile.

Kako poteka sklerozacija vene?
Z zelo tanko iglo vbrizgamo v veno sredstvo za skleroziranje. Pri nas uporabljamo Sklerovein. Za učinkovito odstranitev vene so potrebne od 1-3 injekcije. Na obravnavo se lahko aplicira do 5 ml učinkovine. Preden postopek na določenem področju ponovimo je potrebno počakati 4-6 tednov.

Kako po posegu?
Po sklerozaciji nogo povijemo s povojem, ki ga nosite od 3-5 dni, tudi ponoči. Po nekaj dneh povoj nadomestite z ustrezno kompresijsko nogavico, ki jo predpiše zdravnik. Neposredno po posegu svetujemo vsaj eno uro intenzivne hoje.

Možni zapleti in stranski učinki sklerozacije:
- Rdečica, ki nastane je bistvenega pomena za proces zapiranja vene. Če je le ta obsežna in srbeča, to lahko ublažite s rahlo masažo z ledom.
- V kolikor pride do močnejšega vnetja kože in zatrdlin, se oglasite na pregled.
- Zelo redko lahko pride do razjed kože, ki se zacelijo s temnejšo pigmentacijo kože.
- Pri večini pacientov ni nobenih stranskih učinkov. 

Komu odsvetujemo sklerozantno terapijo? 
Nepokretnim in hudim sladkornim bolnikom, bolnikom z epilepsijo, obolenji ščitnice, aterosklerozo in tistim, ki so preboleli tromboze globokih ven bolnikom, ki so na antikoagulantni terapiji(Aspirin, Marivarin,Plavix ) nosečnicam, pred daljšimi potovanji in zdraviliškimi zdravljenji , pri alergijah na sklerozantno sredstvo.

 

Fotografija ultrazvoka prostate.

Ultrazvok prostate - benigna hipertrofija prostate


Benigna hipertrofija prostate (BHP)
Pri moških po 50 letu prihaja do hormonskih sprememb in do povečanja prostate. Povečana prostata otežuje praznjenje mehurja in posledično prihaja do zastoja urina v mehurju.


Rak prostate
Po 50 letu starosti se poveča pojavnost raka prostate. Zgodnje odkrivanje raka prostate omogoča učinkovitejše zdravljenje in s tem boljšo prognozo bolezni.


Uporaba zdravil in spremljanje rezultatov zdravljenja:
zdravila za izboljšano praznenje mehuja, zdravila za zmanjšanje ali upočasnitev rasti prostate.

Fotografija ultrazvoka prostate

Ultrazvok prostate - benigna hipertrofija prostate


Kaj zajema preventivni pregled prostate: klinični pregled prostate, ultrazvok prostate in mehurja.

Z ultrazvokom ocenimo:
velikost in strukturo prostate
- velikost, lumen in steno mehurja
- volumen zaostalega urina v sečnem mehurju pred in po mikciji


Določanje PSA v krvi
Določanje vrednosti s-PSA je standardna preiskava pri sumu na bolezen prostate. Vrednost psa uporabljamo v razlikovanju med benignimi in malignimi spremembami prostate.